Sadjarska tradicija v Volčjem Potoku

V sklopu projekta sadjarska tradicija v Volčjem Potoku, je bila izdelana tudi raziskovalna naloga. Naloga je nastala na podlagi pogovorov z lastniki in oskrbniki travniških sadovnjakov v naši krajevni skupnosti. Pri nalogi je sodelovala večina krajanov, kateri imajo travniške sadovnjake.

Sadjarska tradicija je v Volčjem Potoku in Rudnike izredno bogata. O tem priča že Valvasorjev opis Volčjega Potoka v njegovi Slavi Vojvodinji Kranjski, kjer je zapisal »Volčji Potok, je blizu gradu Volčji Potok in ima lepo ravno polje in dobro sadje«.

Večina travniških sadovnjakov, kateri se danes razprostirajo okoli domačij in kmetij po vasi je bilo nasajenih v začetku 20. stoletja in do 2. svetovne vojne. Kasneje pa so ostarela, poškodovana ali posušena drevesa zamenjali in stare sadovnjake obnavljali. Nekatere domačije pa so zaradi gradnje novih hiš ali gospodarskih poslopij stare sadovnjake podrli in na drugih lokacijah zasadili nove sadovnjake.

Večina sadovnjakov je bilo in je še danes samooskrbnih. Sadni plodovi so bili in so pridelani doma. Največ lastnikov si sadje pripravi za ozimnico, kuhajo sadno žganje, delajo sokove, jabolčni kis ali jabolčni mošt/vino. Nekaj sadja tudi posušijo. V preteklosti je imela skoraj vsaka domačija svojo sušilnico za sadje, danes so v vasi zgolj še tri sušilnice, od katerih sta dve še v občasni uporabi. Ostali sadje sušijo sadje v krušni peči.

Sadna drevesa le redki škropijo, ampak jih zgolj obrezujejo in gnojijo s hlevskim gnojem.

Večina zdajšnjih lastnikov sadovnjakov je znanje kako ravnati s sadovnjakom, sadnimi plodovi podedovali od svojih prednikov, le redki so se udeleževali tečajev. Večina starejših lastnikov sadovnjakov je tudi veščih cepljenja dreves, na žalost pa mlajši lastniki tega znanja nimajo.

Sadjarska tradicija v Volčjem Potoku

https://sadjezvolcjega.files.wordpress.com/2014/11/tradicija-virant.pdf